Intervju z Majdino okoljsko aktivistko

Intervju z Majdino okoljsko aktivistko

Kategorija: Uncategorized

Uredniški odbor, 21.4.2023

Tanja M. je celotno osnovno šolo obiskovala našo Majdo. Od nekdaj so jo zanimale knjige, vse do letos (ko je postala srednješolka), smo jo na šolskih hodnikih srečevali s knjigo pod roko, mnogi so jo poznali tudi kot filmsko navdušenko. Le malo učencev pa verjetno ve, da je bila in še vedno je čisto prava okoljska aktivistka. Z njo je uredniški odbor v aprilu 2023 opravil intervju v sklopu sodelovanja pri projektu PINA.

Kdaj si se začela aktivno ukvarjati z varovanjem okolja in okoljsko problematiko?

Z okoljskim aktivizmom sem se začela ukvarjati med prvim valom podnebnih štrajkov, torej pozimi 2019.

Kdo te je navdušil za to temo?

Predvsem me je navdušil moj brat. Pri organizaciji štrajkov in drugih aktivnosti, ki naj bi mlade in vlado opozorile na podnebno krizo, je veliko sodeloval, jaz pa sem ga in ga še vedno precej občudujem. Poleg njega pa se nasploh že od nekdaj zanimam za politiko, aktivizem in naravo.

Kateri so po tvojem mnenju največji problemi na področju varovanja okolja?

Problemov je mnogo in vsi so si precej enakopravni po težavnosti, toda mislim, da je težava predvsem neko odlašanje s strani politikov in nezanimanje s strani velike večine ljudi. Mislim, da ljudje ne razumejo res hudih posledic, ki jih lahko podnebna kriza prinese.

Se smatraš za okoljsko aktivistko? Kaj to sploh pomeni?

Se. Zame to pomeni, da se udeležujem protestov, izobražujem na področju okolja in okoljske krize, opozarjam druge na podnebne spremembe, poskušam varčevati z energijo in kupovati manj plastike ter se nasploh več meniti za svoj planet in dogajanje na njem.

Bila si tudi že na okoljskih protestih. Nam lahko poveš kaj več o tem? Se ti zdi, da okoljski protesti lahko vplivajo na našo prihodnost, pustijo pečat v družbi in politiki?

Različni okoljski protesti potekajo že dolgo, predvsem pa so se svetovno uveljavili, ko je aktivistka Greta Thunberg začela s petkovimi šolskimi štrajki, da bi opozorila na okolje in škodljive spremembe v njem. Od takrat naprej so bolj pogosti tudi pri nas, po navadi se pojavi vsaj en na leto. Organizirajo jih Mladi za Podnebno Pravičnost. Protesti so sicer predvsem namenjeni mladim, saj je velik del njih to, da se štrajka šolo, dobrodošli pa so seveda tudi starejši. Menim, da z dovolj veliko udeležitvijo in dovolj glasnimi zahtevami res lahko kaj spremenimo. Če nič drugega, pa protesti vsekakor opozarjajo na to, da smo še vedno tu, da nas naša prihodnost še vedno skrbi in da bomo na to še naprej opozarjali, dokler se nekaj ne spremeni, četudi je večina sveta na podnebne spremembe že (spet) malo pozabila.

Mladi za podnebno pravičnost - Ni planeta B!
Mladi za podnebno pravičnost. Vir foto: https://mzpp.si/

Kaj sploh je okoljski protest?

Protest je neko zbiranje ljudi z enakimi idejami in zahtevami, s katerim pokažejo, da se ne strinjajo z neko odločitvijo s strani politikov oz. želijo spremembe. Okoljski protesti se koncentrirajo na okoljsko krizo in okoljevarstvo. Protesti potekajo tako, da se učenci in dijaki namesto pouka udeležijo protesta, kjer nastopijo govori in nato sprevod skozi mesto. Namenjeni so opozarjanju na podnebno krizo in zahtevanju hitrejših in učinkovitejših sprememb v zeleni politiki.

Kako se, glede na tvoje izkušnje, ostali ljudje odzivajo na okoljske proteste? Jih podpirajo, jim je vseeno, so neodzivni, jih zanimajo?

Ljudje se predvsem ne zmenijo za njih, velikokrat jih tudi zasmehujejo. Ne zdi se jim, da res lahko kaj spremenijo.

Si mogoče seznanjena z evropsko kohezijsko politiko?

Slišala sem že zanjo, vendar o njej ne vem veliko.

V katera področja varovanja okolja bi morala Slovenija po tvojem mnenju več vlagati?

Priznam, da je Slovenija precej dobra v varovanju okolja, vendar se še vedno da veliko stvari izboljšati. Predvsem mislim, da bi moral biti zeleni prehod pospešen in bolj učinkovit, saj se zaenkrat zdi kot le prazna obljuba. Javni prevoz bi bilo tudi treba izboljšati, da ga ljudje res lahko pogosto in učinkovito uporabljajo. Namesto, da se vlada izgovarja na prazne razloge in odlaša spremembe ter ignorira zahteve, je treba izdelati nek načrt, ki se posveča tako okoljevarstvu kot tudi ljudem, ki jim velike spremembe v delovanju države lahko škodujejo ter ta načrt potem tudi izvesti.

Imaš kakšen nasvet za naše bralce?

Izobražujte se, bodite radovedni in mislite zase :).

Tanja, hvala za tvoje sodelovanje!


Koledar

avgust 2024
P T S Č P S N
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
262728293031  
Accessibility