Šola v Aziji

^{Eva B., 6.3.2023}

Sem Slovenka, a to ne pomeni, da sem vse življenje hodila v šolo v Sloveniji. Skoraj 3 leta sem preživela v Aziji, se tam šolala in spoznala veliko zanimivih stvari, ki jih ni pri nas. Hodila sem v šolo NEXUS, v Maleziji. To je ena največjih šol (slika 1 spodaj) v Maleziji in Singapuru. Tam je bilo veliko zahtevnejše kot pri nas, in ni bilo prav nič lahko. Kljub temu nisem šla nikoli v 1. razred, saj sem ga preskočila s testom, ki ga dajo vsem novincem, da preverijo njihovo znanje. Upam, da vam bo moj opis všeč in da vam bo v prihodnosti mogoče pomagal.  

Otrok se običajno začne šolati pri sedmih letih. Trajanje šolanje na primarni stopnji je šest let, nato pa sledijo tri leta nižje srednje, dve leti višje sekundarne in dve leti pred univerzitetne izobrazbe. Vrtec ni obvezen, kot na primer na Japonskem. Večina držav zahteva, da starši pošljejo svoje otroke v osnovno šolo. V Koreji je osnovno izobraževanje brezplačno in obvezno, medtem ko je na podeželju brezplačno in obvezno izobraževanje od osnovne do srednješolske stopnje. Tako v Maleziji kot v Singapurju vlada zagotavlja, da je brezplačno osnovnošolsko izobraževanje na voljo vsem otrokom.

V šolah nosijo uniforme in imajo veliko pravili tudi glede barve in izgleda frizure. Za razliko od nas imajo nekatere države na urniku še vsakodnevno obvezno plavanje in pa biologijo, ki jo v nekaterih šolah dobijo že v 2. razredu. Večina azijskih šol je odprta. To pomeni, da ko prideš ven iz učilnice, si že zunaj, na prostem. Nekatere šole nimajo copat, ampak čevlje. Šolske ure so daljše in odmori so tudi daljši (kot če bi imeli vsak odmor rekreativni odmor). Število ur je višje, tako imajo lahko tudi v 3. razredu pouk po 9 ur na dan. Seveda pa ni tako v vseh šolah. Po navadi v bolj revnih državah delajo skoraj brez odmorov (npr. južne države).

Jedilnik. To je odvisno, ali je šola bolj revna ali bogata. Na primer v bogati šoli (npr. NEXUS), imajo velikansko jedilnico in več različnih postaj. Na eni je vsak dan drugače, na drugi so vedno makaroni in špageti, na tretji za vegetarijance in tako dalje. V bolj revnih šolah pa imajo isto kot mi, ampak malo manjše jedilnice in slabše pohištvo. 

Verjetno vas zanima, kaj je z vero in državnim jezikom. Vera je odvisna od šole. V mednarodni šoli skoraj 100 %, da tega ni, v navadnih, državnih, šolah pa ob določenem času gredo vsi v poseben prostor in tam molijo za nedoločen čas. Državni jezik je samo v redkih šolah, po navadi v večjih državah kot so na primer: Malezija, Kitajska, Japonska. V mednarodnih šolah je to še bolj pogosto, saj želijo čim več ljudem pokazati svoj narodni jezik ( v Maleziji – malajščina).