Rezervirano za pogumne – pot po medvedovih stopinjah
Kategorija: Uncategorized
Zarja D., 5.12.2022
Pot po medvedovih stopinjah leži v osrčju skrivnostnih kočevskih gozdov. Pot vodi po opuščenih kočevskih vaseh, ki stojijo na vrhu Roga, ob robu Rajhenavskega pragozda, mimo Prelesnikove koliševke, čez razgledni Lovski vrh in nazaj na začetek poti ob Rudniškem jezeru.
Med potjo po medvedovih stopinjah ali med roško pešpotjo boste videli veliko znamenitosti, kot na primer :
- Rog
- Kraljico Roga, najdebelejšo jelka v Sloveniji
- Kočevsko jezero
- Roško žago
- Ostanke kočevskih vasi
- Rajhenavski pragozd
- Prelesnikovo koliševko
Po dolgi in naporni poti vas bo čakala še obilna večerja, medalja in priznanje.
Na svoji dolgi poti pa ne pozabite na:
- pršila za žuželke (klope)
- dodatno majico (za tiste, ki radi švicajo)
- dežnik ali pelerino (zaradi morebitnih nalivov dežja )
- pa tudi kakšne sendviče ali energijske ploščice (za svoj želodček).
Pa še to; da se slučajno ne bi preveč obremenjevali z medvedi! Vam zaupam svojo skrivnost: ni jih toliko, da bi se jih morali bati!!!
In kako je potekala naša pot po medvedovih stopinjah?
Zjutraj smo se zbudili že ob 7, saj smo računali, da bo pot zelo dolga.
Z nami so šli še najboljši prijatelji od mojega brata. Na začetku poti smo dobili majico in štunfe (debele nogavice ;-)). Nekaj časa smo hodili po gozdu, potem pa smo prišli na cesto. Takrat je mimo prišla ena gospa z belim kužkom, na cesti pa smo videli vklesanega medveda! Drugi del poti je bil mešan, malo po travnikih, malo po cesti, malo po barvitem gozdu. Torej, z mojega vidika rečeno, je bil drugi del boljši od prvega. Naenkrat se je sredi gozda razkrila stara hiša, na pol podrta (dobra za plezanje). Moj bratec, jaz in njegov prijatelj po imenu Filip smo od zgoraj do spodaj preiskali to hišo. Tam smo tudi jedli energijske ploščice. Kmalu smo šli naprej. Skoraj na koncu nam je en prijazen človek dal čokolado. Na koncu pa je bil pogorel gozd, v njem je bilo zelo dolgočasno. Za tem gozdom pa (končno) zaključni šotor. V njem smo se najedli čevapčičev, prejeli medaljo in se spočili po naporni poti. Zelo vam jo priporočam! meni bo pot ostala v najlepšem spominu.
