Julijin dnevnik
Kategorija: Uncategorized
Špela R., 11.11.2022
Nemara se sprašujete, zakaj sem še vedno budna tako pozno ponoči. Kako pak zaradi sinočnjega dogodka nisem bila zmožna zatisniti očesa. Ko moje srce tako močno razbija mi v prsih, da ne mogla bi pozabiti, kako je Romeov obraz v soju sveč žarel v vsej svoji lepoti in milosti.
Kaj ne razumem, kako moja družina ga lahko tako goreče sovraži, ko pa se je človek zmožen vanj tako hitro zaljubiti. Romeo, ki ne primanjkuje mu kot morje neizmernega poguma, da še sama smrt ga ne prestraši, da ne bi našel svoje poti do mene in se izpovedal. In jaz, ki sem kot kaka kura blebetala, ko pa me je njegov kot topel poletni vetrič mil pogled pustil brez kančka skrbi in sramu na tem svetu.
Da ne premožen plemič ne snubec ne bi premogel dovolj lepote ne miline, da ob njem bi se bila spozabila na ta večer, ki se mi bo kot košček žganega premoga vtisnil v spomin in pustil za sabo sled goreče ljubezni.
