Intervju z Majdino okoljsko aktivistko

_{Uredniški odbor, 21.4.2023}

Tanja M. je celotno osnovno šolo obiskovala našo Majdo. Od nekdaj so jo zanimale knjige, vse do letos (ko je postala srednješolka), smo jo na šolskih hodnikih srečevali s knjigo pod roko, mnogi so jo poznali tudi kot filmsko navdušenko. Le malo učencev pa verjetno ve, da je bila in še vedno je čisto prava okoljska aktivistka. Z njo je uredniški odbor v aprilu 2023 opravil intervju v sklopu sodelovanja pri projektu PINA.

Kdaj si se začela aktivno ukvarjati z varovanjem okolja in okoljsko problematiko?

Z okoljskim aktivizmom sem se začela ukvarjati med prvim valom podnebnih štrajkov, torej pozimi 2019.

Kdo te je navdušil za to temo?

Predvsem me je navdušil moj brat. Pri organizaciji štrajkov in drugih aktivnosti, ki naj bi mlade in vlado opozorile na podnebno krizo, je veliko sodeloval, jaz pa sem ga in ga še vedno precej občudujem. Poleg njega pa se nasploh že od nekdaj zanimam za politiko, aktivizem in naravo.

Kateri so po tvojem mnenju največji problemi na področju varovanja okolja?

Problemov je mnogo in vsi so si precej enakopravni po težavnosti, toda mislim, da je težava predvsem neko odlašanje s strani politikov in nezanimanje s strani velike večine ljudi. Mislim, da ljudje ne razumejo res hudih posledic, ki jih lahko podnebna kriza prinese.

Se smatraš za okoljsko aktivistko? Kaj to sploh pomeni?

Se. Zame to pomeni, da se udeležujem protestov, izobražujem na področju okolja in okoljske krize, opozarjam druge na podnebne spremembe, poskušam varčevati z energijo in kupovati manj plastike ter se nasploh več meniti za svoj planet in dogajanje na njem.

Bila si tudi že na okoljskih protestih. Nam lahko poveš kaj več o tem? Se ti zdi, da okoljski protesti lahko vplivajo na našo prihodnost, pustijo pečat v družbi in politiki?

Različni okoljski protesti potekajo že dolgo, predvsem pa so se svetovno uveljavili, ko je aktivistka Greta Thunberg začela s petkovimi šolskimi štrajki, da bi opozorila na okolje in škodljive spremembe v njem. Od takrat naprej so bolj pogosti tudi pri nas, po navadi se pojavi vsaj en na leto. Organizirajo jih Mladi za Podnebno Pravičnost. Protesti so sicer predvsem namenjeni mladim, saj je velik del njih to, da se štrajka šolo, dobrodošli pa so seveda tudi starejši. Menim, da z dovolj veliko udeležitvijo in dovolj glasnimi zahtevami res lahko kaj spremenimo. Če nič drugega, pa protesti vsekakor opozarjajo na to, da smo še vedno tu, da nas naša prihodnost še vedno skrbi in da bomo na to še naprej opozarjali, dokler se nekaj ne spremeni, četudi je večina sveta na podnebne spremembe že (spet) malo pozabila.

Kaj sploh je okoljski protest?

Protest je neko zbiranje ljudi z enakimi idejami in zahtevami, s katerim pokažejo, da se ne strinjajo z neko odločitvijo s strani politikov oz. želijo spremembe. Okoljski protesti se koncentrirajo na okoljsko krizo in okoljevarstvo. Protesti potekajo tako, da se učenci in dijaki namesto pouka udeležijo protesta, kjer nastopijo govori in nato sprevod skozi mesto. Namenjeni so opozarjanju na podnebno krizo in zahtevanju hitrejših in učinkovitejših sprememb v zeleni politiki.

Kako se, glede na tvoje izkušnje, ostali ljudje odzivajo na okoljske proteste? Jih podpirajo, jim je vseeno, so neodzivni, jih zanimajo?

Ljudje se predvsem ne zmenijo za njih, velikokrat jih tudi zasmehujejo. Ne zdi se jim, da res lahko kaj spremenijo.

Si mogoče seznanjena z evropsko kohezijsko politiko?

Slišala sem že zanjo, vendar o njej ne vem veliko.

V katera področja varovanja okolja bi morala Slovenija po tvojem mnenju več vlagati?

Priznam, da je Slovenija precej dobra v varovanju okolja, vendar se še vedno da veliko stvari izboljšati. Predvsem mislim, da bi moral biti zeleni prehod pospešen in bolj učinkovit, saj se zaenkrat zdi kot le prazna obljuba. Javni prevoz bi bilo tudi treba izboljšati, da ga ljudje res lahko pogosto in učinkovito uporabljajo. Namesto, da se vlada izgovarja na prazne razloge in odlaša spremembe ter ignorira zahteve, je treba izdelati nek načrt, ki se posveča tako okoljevarstvu kot tudi ljudem, ki jim velike spremembe v delovanju države lahko škodujejo ter ta načrt potem tudi izvesti.

Imaš kakšen nasvet za naše bralce?

Izobražujte se, bodite radovedni in mislite zase :).

Tanja, hvala za tvoje sodelovanje!

Najbolj zelene šole

_{Jonatan K., 21.4.2023}

Pri šolskem spletnem časopisu nekateri učenci delamo na večjem projektu, to je Pina projekt: mladi o zeleni prihodnosti. S pomočjo tega projekta želimo naše učence ozavestiti o evropski kohezijski politiki in načrtih za zeleno prihodnost Slovenije. Evropska kohezijska politika zveni strašno učeno, v bistvu pa je to ime za sofinanciranje projektov s strani Evropske unije, ki so usmerjeni tudi v bolj zeleno, nizkoogljično Evropo.

In kaj novega o zeleni prihodnosti vam lahko povemo? Ko sem raziskoval to temo, me je takoj pritegnila zgodba o najbolj zelenih šolah na svetu. Smo le osnovna šola, kaj lahko storimo, da bomo še bolj zeleni, po kom se lahko zgledujemo?

Na svetu je 10 šol, ki so se res izkazale za, lahko tako rečemo, zelene. Ne samo, da so tam zasadili več tisoč rastlin, temveč je v nekaterih šolah skrb za rastline tudi poseben predmet. Naša šola je nekaj let nazaj za zeleno okolje organizirala projekt “Načrt za šolski vrt”, katerega del sem bil tudi sam. Takrat smo na zelenici zgradili zabojnike za rastline in počistili listje ter travo. Kako pa so se zelene politike lotile najbolj zelene šole na planetu?

ZELENA ŠOLA, BALI, INDONEZIJA

Zelena šola je od svojega odprtja septembra 2008 zrasla od 90 učencev do okoli 400, ki pokrivajo predšolske vrtce skozi srednjo šolo. Zgradbe šole so v naravnem okolju, ki je izhajalo iz prej riževih polj in džungle. Izdelane so iz tradicionalnih in obnovljivih materialov, kot so bambus, trava in blato. Šolo napajajo tudi obnovljivi viri energije, med njimi so hidroenergetska in sončna energija, zasnovana pa je okoli ekološkega permakulturnega sistema.

Tudi pristop šole k pedagogiki se ujema z načeli trajnosti. Med drugimi predmeti se študenti učijo zelenih študij, naravoslovja in dobrih praks svoje skupnosti.

AMERIŠKA UNIVERZA, WASHINGTON DC

Ta institucija s sedežem v Washingtonu DC je vzpostavila zlat ugled trajnosti v skladu s pravili, namenjenimi zmanjšanju emisij ogljika, ki pomeni 100 % obnovljivo električno energijo, nevtralnost ogljika, nič odpadkov in popolno odtujitev fosilnih goriv. Poleg tega svojim študentom ponuja obsežne zelene, okolju prijazne tečaje.

UNIVERZA V NOTTINGHAMU, ANGLIJA

V zadnjem desetletju se ta institucija v angleškem Midlandsu uvršča med pet najbolj trajnostnih evropskih univerz. Šola ohranja zavezo, da bosta okoljevarstvo in trajnost »trdno ostala na dnevnem redu univerze«. Obkroženost z gozdom in obsežni zeleni prostori pomagajo spodbuditi te cilje. Poleg široke palete tečajev, ki poudarjajo trajnost, se šola lahko ponaša s karbonsko nevtralnim laboratorijem – prvim te vrste – imenovanim Center za trajnostno kemijo.

UNIVERZA V KALIFORNIJI

Kalifornija velja za eno od rojstnih mest sodobnega zelenega gibanja, zato njena uvrstitev na seznam desetih najbolj zelenih šol na svetu vsekakor ne preseneča. Univerza je že leta 2003 uvedla zaveze glede trajnosti, takoj za tem pa so njeni rektorji sprejeli predsedniško politiko o oblikovanju zelenih stavb in standardih čiste energije.

Zdaj imenovana politika trajnostnih praks zajema tako področja pri delovanju šole kot laboratorijski protokol, trajnostna javna naročila, vodne sisteme ter ukrepe za zdravje in dobro delovanje. S pomočjo vseh teh ukrepov naj bi bila univerza do leta 2025 ogljikovo nevtralna.

OSNOVNA ŠOLA UASO NYIRO, KENIJA

Svet zelenih stavb ZDA je imenoval kenijsko šolo za najbolj zeleno šolo na svetu. Sama stavba je odsev njenega okolja. Zaradi podnebnih sprememb je namreč ta del Afrike precej bolj suh, kot je bil v preteklosti, zato sta šolo oblikovala dva britanska arhitekta kot zaščito pred sušo: letno lahko v svojih podzemnih rezervoarjih (izdelanih na trajnosten način) zbere do 350.000 litrov vode, ki se nato uporabljajo za namakanje zelenjavnih vrtov za šolo in njene širše okolice.

UNIVERZA V GRONINGNENU, NIZOZEMSKA

Del Univerze v Groningenu je tudi zelena pisarna ali urad, ki si prizadeva za program trajnosti. Tako je njena naloga povečanje prepoznavnosti programa trajnosti šole, obveščanje študentov in osebja o njenih trajnostnih projektih in na koncu vključiti trajnost v poslovno, izobraževalno in raziskovalno stran šole.

WAGENINGEN UNIVERSITY & RESEARCH

Univerza Wageningen se ponaša z vrhunskimi raziskavami, ki se vrtijo okoli okolja, kmetijstva in trajnosti. Zaradi tega vse od leta 2017 velja za eno najbolj zelenih univerz na svetu. Še en poudarek na družbeni odgovornosti je povzet v njenem motu: “Raziskati potencial narave za izboljšanje kakovosti življenja.” Osredotočenost univerze na dobro upravljanje je pripeljala do ukrepov, kot so zagotavljanje trajnostne hrane v šolah in zmanjšanje živilskih odpadkov.

AVSTRALSKA MEDNARODNA ŠOLA, SINGAPUR

Ta šola v angleškem jeziku v Singapurju, ki vsakodnevno sprejme učence do 18. leta starosti, ima v tem delu sveta dobro uveljavljen ugled zaradi svoje trajnostne naravnanosti. Na strehah je bilo nameščenih več kot tisoč strešnih solarnih panelov, ki proizvajajo 704 MWh sončne energije, ki so nato na voljo na energetskem trgu.

Trajnostni pristop šole je razširjen tudi na poučevanje. Njihov ravnatelj je dejal: “Izučiti naslednjo generacijo o okolju in trajnosti je ključnega pomena za prihodnost našega planeta. Naše partnerstvo s podjetjem Sun Electric predstavlja resnični primer tega, kar je mogoče doseči.”

UNIVERZA PUTRA MALEZIJA, MALEZIJA

Ena izmed najboljših univerz v Maleziji, Univerza Putra, je bila v samem vrhu v svoji državi na UI-GreenMetric World University Ranking že več kot desetletje. Za dosego tega rezultata so se trajnostno naravnali tako na področju infrastrukture, energije in podnebnih sprememb, kot tudi na področju recikliranja odpadkov, vode in seveda izobraževanja.

UNIVERZA V GOTTINGENU, NEMČIJA

Zelena pisarna Univerze v Gottingenu poleg spodbujanja mreženja študentov in fakultete po kampusu spodbuja razvoj in izvajanje ukrepov trajnosti po vsej šoli. Poleg tega je šola sprejela podnebni akcijski načrt za leto 2030, ki priznava nujno potrebo po ukrepanju, hkrati pa se zaveda edinstvene družbene odgovornosti in vzorčne funkcije univerz in zdravstvenih ustanov, ki so dolžne prispevati k regionalnim, nacionalnim in mednarodnim ukrepom za varstvo podnebja, pa tudi pomagati pri oblikovanju povezanega procesa preoblikovanja.

Kako bi lahko postala Majda še bolj zelena?

^{Eva B., 21.4.2023}

Naša šola ima vrt, drevesa in čisto okolico. Na Majdi ločujemo odpadke in posebno pozornost namenjamo varčni rabi tako vode kot elektrike. Zagotovo tudi v vaši učilnici nad umivalnikom visi grafika, ki te spominja na to, da zapiraš pipo, druga infografika pa ima mesto nad stikalom za luč – že prvošolčki tako vestno ugašajo luči. Vse to je zelo dobro, a kaj bi lahko še izboljšali?

V tem članku sem navedla par idej, ki bi jih lahko počeli v naši šoli za bolj zeleno prihodnost!

• POBIRAJMO SMETI

Lahko bi imeli »športni dan«, na katerem bi morali učenci pobrati čim več smeti pri nas, ali pa tudi po Ljubljani. Zmagovalci bi dobili »1.nagrado«, vsi drugi pa manjšo nagrado (bonbon). To bi naredilo pobiranje smeti še bolj zanimivo in zabavno.

• SADIMO ROŽE

V manjših razredih bi lahko sadili različne rože, ki bi potem ostale v učilnici, ali bi jih pa učenci odnesli domov. Zaradi rož bi bilo treba več zračiti, kar bi izboljšalo zračno cirkulacijo. Z njimi bi tudi zelo lepo okrasili učilnico. To bi lahko tudi pomenilo boljše razumevanje pomena rastlin in skrbi zanje. Seveda bi lahko posadili tudi kakšne večje rože zunaj ali preuredili in na novo posadili naš šolski vrt.

• USTVARJAMO IZ PLASTENK

Ustvarjanje imajo skoraj vsi radi. Če bi dali ustvarjanje in recikliranje skupaj, bi lahko naredili zelo veliko. Zakaj ne potem vzeti v roke plastenke? Veliko jih je, učenci bi jih lahko prinesli od doma in bi z njimi ustvarjali na (npr.) tehničnem dnevu. Veliko različnih izdelkov iz plastenk obstaja, ki bi jih lahko imeli na šoli (npr. ptičja hišica, filtriranje vode za poskus, okraski za božič in druge praznike…).

• RECIKLIRANJE

Veliko naših učencev ne zna ločiti embalaže od papirja, kljub temu, da ima vsak razred poseben moder koš za papir. Učence vedno manj briga, kam sodi tetrapak od jabolčnega soka in ga kar vržejo v najbližji koš. Predlagam, da imamo kakšno prezentacijo (kot zadnjič, ko so nas na temo nasilja med mladimi obiskali policisti), kjer bi povedali nekaj o recikliranju. Učenci bi tako videli, zakaj je pomembno reciklirati.

• EKSKURZIJA

Vsi imamo radi izlete. Še posebej, če so zanimivi. Zato tudi predlagam, da bi šli v reciklažne centre ali odlagališča. Obisk odlagališč pomaga učencem videti, koliko smeti se zbere. Obisk tudi pokaže učencem, da se je njihov trud z reciklažo splačal, saj so s tem veliko pomagali domačem okolju.