Danes vas bom popeljal po zelo zanimivem delu Slovenije (saj, kateri pa ni) in to je: Prekmurje. Prekmurje ima zanimivo zgodovino, različne navade, noše, hrano itd. V tem članku si bomo pogledali najosnovnejše in tudi drugo. Pa začnimo.
Prekmurje. Vir foto: https://www.vandraj.si/wp-content/uploads/2018/08/Vandraj-prekmurje1.jpg
Zgodovina Prekmurja govori, da včasih ta del Slovenije ni imel posebnega imena. V srednjem veku so ga poimenovali po madžarsko in sicer Dobrafölde, kar v slovenščini pomeni Dobrazemlja. Pripadalo je gospostvu v Avstriji. Od 13. do 16. stoletja se je Murska Sobota, največje mesto v Prekmurju, imenovala Belmura, kar pomeni znotraj Mure.
Prekmurje na zemljevidu. Vir foto: www.google.com/maps
Če gledamo zemljepis, leži Prekmurje skrajno na severovzhodu Slovenije. Čisto na koncu, pri Lendavi in še malo gor, leži tudi Madžarska narodna manjšina. Reka Mura označuje mejo med Mursko Soboto in Gornjo Radgono, medtem pa je največja reka v Prekmurju. Največja prekmurska mesta so Murska Sobota, Lendava, Grad, Mačkovci, Puconci, Moravske toplice, Beltinci, Dobrovnik, Turnišče, Radenci in Pince.
Murska Sobota. Vir foto: https://www.visitmurskasobota.si/wp-content/uploads/2019/02/murska_sobota_1_.jpg
Hrane iz tamkaj izhaja veliko. Seveda moramo omeniti prekmursko gibanico, bograč, bujto repa in lagnač. Ali veste, kaj je to? To je neke vrste golaž s krompirjem in začimbami. Če ne bi v Sloveniji imeli Prekmurja, bi izgubili čudovite jedi. Od vseh teh jedi bi sam verjetno izbral bograč, ker je zelo okusen in ima zanimivo strukturo.
Slasten prekmurski bograč. Vir foto: https://jedi-na-žlico.si/wp-content/uploads/2022/09/bograc-nunjhe-300×200.jpg
Prebivalstva je tam okoli 90.000, turisti pa so nad tem delom Slovenije zelo navdušeni.
Govor je zelo težko prepoznaven za druge pokrajine, saj je zelo poseben. Poglejmo si slovarček nekaj besed, ki so v prekmurskem narečju drugačne, zanimive, posebne, nenavadne:
govoriti – gučati
jajce – bilica
mlad konj – cuzek
slika, fotografija – kejp
čevlji – bakanči
škorenj – črejvel
tukaj – eti
zaključek – fajrund
Pri pisanju članka sem si pomagal z naslednjimi viri:
Ta recept sem naredila predvsem za tiste sladkoslede. Tudi sama rada jem kaj sladkega, zato sem si zamislila churrose. So sladki, hrustljavi in zelo okusni. Zato kar brž v kuhinjo pripravljat!
Churros je priljubljena in po vsem svetu zelo popularna španska sladica. V olju ocvrte sladke palčke so kot ustvarjene, da jih pomakamo v žametno čokoladno omako. Churros je preprosto vrsta ocvrtega testa iz moke, vode in soli. Churrosi so še posebej priljubljeni v Španiji, kjer so del lokalne kulture zajtrkov in prigrizkov. Churrose lahko najdete tudi po vsej Latinski Ameriki in celo v ZDA, saj so postali zelo priljubljeni po vsem svetu. Nekoliko so podobni krofom, čeprav so bolj hrustljavi. Trakovi testa dobijo značilno obliko, ker se testo preko posode ali vrečke z zvezdastim nastavkom napelje naravnost v vroče olje. Churrose jemo takšne, kot so, potopljene v vročo čokolado ali povaljane v cimetovem sladkorju.
ALERGENI:
mlečni izdelki,
oreščki,
jajca.
ČAS:
Priprava 30 min
Kuhanje 25 min
Skupaj 55 min
SESTAVINE (za churrose):
120 ml mleka,
120 ml vode,
6 žlic stopljenega masla,
ščepec soli,
1 žlica sladkorja,
130g gladke moke,
3 jajca,
olje za cvrenje.
SESTAVINE (za čokoladno omako):
250 ml sladke smetane,
5 žlic rjavega sladkorja,
1 žlica nesladkanega kakava v prahu,
1 žlička instant espresso praška,
1 ščepec soli,
90g nesladkane temne čokolade.
SESTAVINE (za posip):
100 g drobnega kristalnega sladkorja,
1 žlica mletega cimeta.
POSTOPEK:
Najprej pripravimo čokoladno omako. Na kuhalnik pristavimo manjšo kozico, v katero dodamo smetano, kakav v prahu, espresso, sladkor in sol. Vsebino na zmerni temperaturi počasi segrevamo in mešamo toliko časa, da se ves sladkor raztopi in v zmesi ni nobenih grudic. Pustimo, da omaka rahlo vre 4 minute, potem pa kozico odstavimo, dodamo grobo sesekljano čokolado in dobro premešamo, da dobimo gladko čokoladno omako.
V posodi zavremo mešanico mleka, vode, soli, sladkorja in masla. Temperaturo malce znižamo in v vrelo tekočino stresemo presejano moko. Dobro premešamo z leseno kuhalnico, da dobimo enotno in gladko zmes brez grudic, ki jo med nenehnim mešanjem kuhamo še toliko časa, da dobimo veliko kepo testa, ki se lepo loči od stranic posode.
Testo damo v skledo počakamo nekaj minut, da se malo ohladi, potem pa vanj z mešalnikom eno za drugim vmešamo jajca. Pomembno je, da vsakič, ko dodamo jajce, sestavine zelo dobro premešamo, da se lepo povežejo ter dobimo mehko testo. S testom napolnimo vrečko za glazuro, na katero namestimo zvezdasti nastavek.
V večjem loncu dobro segrejemo olje. Vanj nabrizgamo okoli 10 cm dolge palčke, ki jih cvremo 3 do 4 minute, da se lepo zlato-rjavo obarvajo. S penovko jih poberemo iz olja in odcedimo na papirnatih brisačkah.
V posodici zmešamo sladkor in cimet, nato v tej mešanici povaljamo še tople palčke, ki jih serviramo na krožnike in postrežemo s toplo čokoladno omako.
DODATNI NASVET:
Pri spuščanju testa v olje si pomagamo kar s škarjami, s katerimi “odrežemo” testo.
Najboljša pijača, ki paše zraven, je vroča čokolada s sladkornimi penicami, ali pa vroča čokolada s pomarančo in cimetom (recept sledi ;-)).
1.1.2023 smo vstopili v novo leto. Pa veste, kako novo leto praznujejo po svetu? To si bomo ogledali v tem članku. Šli bomo preko vsega sveta, Azije, Evrope, Amerike (severne in južne), Afrike in Avstralije.
AZIJA
Začeli bomo kar pri največji in najbolj gosto poseljeni celini. Novo leto ni vedno ognjemet in poljubi. V Aziji je to čas za odganjanje nesreče, praznovanje sreče in spomin na družino. In ker večina teh držav sledi luninemu ali sončnemu koledarju, se njihovi prazniki odvijajo februarja, marca ali aprila namesto 1. januarja.
Zaradi veliko držav, ki jih premore ta celina, je tudi veliko različnih tradicij kot npr. Japonci raztrosijo posušen fižol, da iz hiše preženejo zlo. Kitajci jedo dolgotrajno hrano. Balijci spoštujejo dan tišine. Tajci drug drugega brizgajo z vodo. Rusi jejo tradicionalne solate. Ljudje v mnogih delih Azije radi praznujejo pričetek novega leta.
EVROPA
Pojdimo zdaj na našo domačo celino.
Italija. Katoliška država z večstoletno tradicijo vam bo podarila nepozaben božič. Novo leto se praznuje s svečano večerjo z glasbo, s plesom, z ognjemetom. Na predvečer novega leta je preprosto potrebno vreči kakšno staro stvar skozi okno in obleči rdeče spodnje perilo, da bi pritegnili srečo – to so tradicije.
Nemčija. Novoletna jelka bo presenetila in razveselila, pa tudi božični sejmi, kjer se lahko mirno sprehajate, si ogledujete blago in vmes srkate toplo kuhano vino. V tej državi obstaja priložnost, da greste na smučišče in tam praznujete novo leto.
Švica. Vsa ista božična drevesca, ognjemeti, veselice na trgih, božični sejmi. In tukaj lahko srečate tudi Božička, ki se sprehaja z otroki, velike sani, ki jih vlečejo konji. Vse, kot v pravljici “Snežna kraljica”. Smučišča bodo zagotovo pustila trajen vtis.
Portugalska. Po stari navadi se na silvestrovo srečajo skupine ljudi, ki pojejo in igrajo na različne inštrumente. Za to jih mimoidoči obdarijo s sladkarijami. Zelo spominja na naše koledovanje. In v tej državi je največja razstava v Evropi sestavljena iz lesenih skulptur, ki pripovedujejo o rojstvu Jezusa.
Francija. Božič se praznuje v družinskem krogu, novo leto pa se praznuje v restavracijah, nočnih klubih in kavarnah. Praznik pa lahko praznujete na bolj izviren način – odpravite se na razburljivo potovanje ob Seni, opazujte povorko z baklami in se ob polnoči udeležite trgatve.
Španija. Za otroke je najpomembnejši dan dan svetih treh kraljev, ko otroci prejmejo želena darila. Na silvestrovo se je običajno veseliti, zabavati in ob odštevanju sekund do polnoči obvezno pojesti 12 grozdnih jagod različnih sort – potem je sreča zagotovljena vse leto.
In še veliko drugih držav ima svoje tradicije, ki se odvijajo v evropskih domovih na čas novega leta.
AFRIKA
Pojdimo na celino, polno čisto svojih tradicij in navad.
Južna Afrika je eden najboljših krajev za praznovanje novega leta, če vam je všeč velika zabava. Victoria in Alfred Waterfront v Cape Townu gosti eno največjih praznovanj z ognjemeti, glasbo, s plesom in še več. Druge prireditve mesta Cape Town, ki gostijo velike zabave, lahko najdete na spletnih straneh, ne pozabite pa preveriti velikega Minstrel karnevala na novoletni dan.
Afriški muslimani uživajo več praznovanj v tem letnem času. Na primer Eid ul-Adha, ki je pomemben festival in pri katerem Tunizijci, Alžirci in Maročani tradicionalno zakoljejo ovce ali koze in praznujejo z velikimi družinskimi srečanji.
Če ste ob novem letu na obisku v Maroku, Tuniziji ali Egiptu, ne bo težav z iskanjem zabave, še posebej zanimive pa so tiste, ki se odvijajo v puščavi.
AMERIKA
ZDA:
Če velja v ZDA božič za bolj tiho in družinsko praznovanje, potem so novoletna praznovanja veliko bolj javna in hrupna. Novo leto se v Ameriki tako praznuje v hrupnih družbah, klubih, barih ali na mestnih trgih. Za razliko od božiča 31. december v večini zveznih držav ni dela prost dan: restavracije in gledališča še naprej delajo kot običajno, kar pomeni, da si lahko sami pripravite zanimiv večer. Novo leto velja predvsem za praznik mladih, starejši se redkeje udeležijo novoletnih praznovanj.
KANADA:
Kanadčani so raznolika skupina, vendar je ena stvar, v kateri so združeni, in to je njihova predanost temu, da se vsako leto 31. decembra pripravi veliko silvestrovanje. Ljudje se večinoma zbirajo v domovih ali v restavracijah in barih, pijejo šampanjec, plešejo in se družijo do ponoči. Mnogi opazujejo veličastne ognjemete.
MEHIKA:
Ob novoletnem odštevanju Mehičani za vsak udarec v zvoniku pojedo eno grozdno jagodo, ob vsaki jagodi pa si tudi nekaj zaželijo. Po 12 udarcih imajo tako polna usta grozdja, voščila pa so zato toliko bolj zabavna ;-).
BRAZILIJA:
Eden najbolj priljubljenih praznikov za Brazilce je novo leto. V evropskih državah imamo ob tem času zimo, v Braziliji pa poletne počitnice! Ker je v tem času v državi vroče vreme, je to za goste iz Evrope neobičajen pojav. Najpogosteje se novo leto v Braziliji praznuje v kavarni, restavraciji, v krogu hrupne družbe ali pa Brazilci preživijo silvestrovo na eni izmed številnih mestnih plaž.
Staroselci te zvezne države imajo enak običaj kot v Mehiki: na silvestrovo, točno ob polnoči, pojedo dvanajst grozdnih jagod in si ob tem zaželijo željo, ki se mora uresničiti. Brazilci nimajo tradicionalne novoletne zvončaste ure. Zadnje sekunde praznovanja se glasno odštevajo, prve sekunde novega leta pa zaznamuje pisan ognjemet.
AVSTRALIJA:
Praznovanje novega leta v Avstraliji se bistveno razlikuje od praznovanj tako v Rusiji kot v Ameriki ali Evropi. Glavni razlog za to razliko je podnebje – Avstralci praznujejo najdaljšo noč v letu na vrhuncu vroče poletne sezone.
Novo leto v Avstraliji največkrat praznujejo na prostem ob vodi. Visoke temperature, pomanjkanje snega in močno sonce spremenijo udobno zimsko pravljico v zabavo na plaži. Sam 1. januar je državni praznik in zato uradni dan počitka, a 2. januarja gredo vsi Avstralci že v službo. Glavno božično drevo države stoji v Sydneyju na osrednjem Martinovem trgu. Drevo je običajno umetno in bogato okrašeno z girlandami. Nič manj privlačna drevesa niso postavljena v središčih Melbourna in Canberre.
Knjigo Zeleno kolo je napisala Haifaa Al Mansour. Haifaa je na Ameriški univerzi diplomirala iz literature. V Sidneyu pa je magistrirala iz filmskih študij.
Zeleno kolo pripoveduje zgodbo o Vadždi, enajstletni edinki, ki skupaj s mamo živi v stari hiši na zahodu Riada v Savdski Arabiji. Hodi na 4 dekliško šolo v zahodnem Riadu (op. dekliške šole imajo v imenu naključne številke, med tem ko se fantovske šole imenujejo po ljudskih junakih !). Deklice imajo za šolsko opremo abajo in nikab (op. abaja je obleka, ki zakriva skoraj celo deklico, ven gledajo samo oči ter roke!). Ko so deklice prišle na šolsko dvorišče, visoko ograjeno z zidovi, so si lahko slekle abajo ter nikab. Če pa so bili moški v bližini šole, so se morala dekleta hitro skriti v šolo. Ravnateljica šole je Gospa Husa, ki je zelo stroga. Vadžda se nekega dne vrača domov iz šole, ko zagleda ZELENO KOLO. Sledi tovornjaku, ki kolo pelje do trgovine z igračami. Tam počaka, da prodajalec kolo postavi na njegovo mesto. Vadžda stopi bliže, da bi videla njegovo ceno, ki je 800 rialov (op. rial je arabski denar). Zdaj si Vadžda želi dobiti to kolo.
Ampak ne gre vse po načrtih!
Knjiga mi je bila zelo všeč in upam, da bo všeč tudi tebi. Če te zanima razplet knjige, pohiti v knjižnico (še to: knjiga zaenkrat še ni na voljo v naši šolski knjižnici, jaz sem si jo sposodila v knjižnici Prežihov Voranc).
Knjiga mi je odprla obzorja in mi pokazala, kako živijo dekleta in ženske v Savdski Arabiji. Vesela sem, da pri nas v Sloveniji uživamo drugačno življenje, čeprav še vedno mislim, da tudi tam ne bi smelo biti tako, kot je.
