Izlet v rakov Škocjan

_{Jonatan K., 22.5.2023}

Peti razredi so (smo) se 11. 4. 2023 odpravili v Rakov Škocjan. Tam so (smo) si ogledali Veliki in Mali naravni most ter Zelške jame. Tam teče tudi reka Rak, ki je reka ponikalnica.

DAN, DATUM IN POT:

V Rakov Škocjan smo se odpravili 11.4. Zbor je bil ob 8.00 pred šolo. Peljali smo se približno 45 minut. Na poti smo lahko videli travnike, reke, asfalt😉…

KJE JE RAKOV ŠKOCJAN?

Rakov Škocjan se nahaja v Dinarskokraških pokrajinah, blizu Postojne in Cerknice.

KJE SMO HODILI?

Razdelili smo se v dve skupini. Prva je imela sledeči vrstni red:

• Zelške jame
• Izvir reke Rak
• Veliki naravni most, Tkalca jama

Druga skupina pa:

• Izvir reke Rak
• Zelške jame
• Veliki naravni most, Tkalca jama

(Sam sem bil v drugi skupini.)

Pot je bila sestavljena iz poteptane zemlje, kamenja, trave, večino časa smo hodili po gozdu, na koncu pa po travniku.

REKA RAK

Reka Rak teče čez cel Rakov Škocjan, v njem ima tudi izvir ter se v njem izteka v Tkalco jamo. Je reka ponikalnica. Po površju teče približno 2 kilometra, v Tkalci jami pa teče še približno 3 kilometre, preden se v Planinski jami izlije v reko pivko in nadaljuje kot Unica. To je eno največjih podzemeljskih sotočij v Evropi. V 19. stoletju so ob njej stale tri žage, ki pa so bile zaradi močnih poplav uničene in se zato tovrstna obrt ob njene bregove ni vrnila.

VELIKI NARAVNI MOST

Veliki naravni most je 10 metrov visok in 40 metrov dolg obok. Skozenj teče reka Rak. Je ostanek jamskega stropa iz daljne preteklosti, ko je bil še celoten tok Raka pod zemljo. Osrednji del doline, kjer se je udiranje začelo, je najstarejši. Most je zgrajen iz apnenca, ki je nastajal na dnu nekdanjega morja pred več kot 100 milijoni let. Močne tektonske sile so te sklade dvignile in izbočile, spodnji del pa je voda kasneje izdolbla in oblikovala tako, kot ga vidimo danes. Na steni lahko opazimo črne, rumene in opečnato rdeče lise. To so različne vrste alg in skorjastih lišajev, ki so kot najpreprostejše rastlinske vrste edine sposobne zrasti v takih razmerah.

MALI NARAVNI MOST

Ko hodimo čez mali naravni most, imamo čudovit razgled na kotlino pod njim. Kotlino je mogoče tudi obiskati, pri hoji čez mali naravni most pa moramo biti izrazito previdni. Je ostanek jamskega stropa.

_{Mali naravni most. Vir foto: https://www.slovenia.info/sl/mediateka/fotografija/rakov-skocjan-34801}

ŽAGE NA REKI RAK

V gozdu blizu reke Rak so delovale žage in ko je v okolici žag zmanjkalo lesa, ker tehnika še ni bila tako napredna, da bi les lahko vozili k žagam, so žage v Rakovem Škocjanu propadle. Sedaj je gozd zaščiten.

Uporabljeni viri:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Rak_(potok)

LE MACARON D’OR 2023

_{Francisti in učiteljica Jelka Perne, 22.5.2023}

Tekmovanje v pripravi francoskih slaščic Zlati makron 2023

Francoski inštitut v Sloveniji je tudi letos organiziral tekmovanje Zlati makron za najboljšo francosko slaščico, namenjeno učencem osnovnih in srednjih šol v Sloveniji.

Letošnjega tekmovanja se je udeležila učenka 7. c razreda, ki se uči francoščino, Neža Žagar Reškovič.

Žirija, ki ji je predsedoval slaščičar Naser Gashi, pokrovitelj tekmovanja, je izbrala 15 najboljših slaščičarjev.

Med 7 najboljših slaščičarjev v kategoriji osnovnih šol se je uvrstila tudi Neža, ki je pripravila                                    LES MADELEINES (magdalenice).

Žirijo je navdušila tako z izbiro in pripravo sladice kot tudi s predstavitvenim besedilom.

Spodaj si oglejte njeno slaščico, na povezavi pa vse nagrajence tekmovanja in njihove izdelke.

Félicitations !

https://www.institutfrance.si/zlati-makron-2023-rezultati.html

STOP NASILJU!

_{Eva B., 22.5.2023}

Veliko otrok dandanes trpi,

ali pa samo tiho doma ždi.

Tiho kot majhna miška,

ni več velika, njihova hiška.

Vse se je spustilo,

vse jih zapustilo.

Naj nasilje v svetu izgine,

nasilneže brž naj mine,

želja po pretepanju,

naj sreča pride kot kanu.

Slaba vest naj izpuhti,

kdo si tega ne želi?

Skupaj se uprimo

in pasti nastavimo,

vse mulce ujemimo,

z ljubeznijo nahranimo.

Japonska

_{Eva B., 24.4.2023}

HRANA:

Morda ste že poskusili nekaj priljubljenih japonskih jedi, kot sta na primer suši in ramen? Ampak zagotovo to ni vse? Japonska kuhinja je postala vse bolj priljubljena po vsem svetu, v veliki meri zaradi tega, kako zdrava je lahko. Japonci močno verjamejo v rek “si to, kar ješ,” in zelo skrbijo za uravnoteženje hranil in barv v vsakem obroku. Vsaka japonska regija ima svoje lokalne specialitete. Običajno je doma kuhan tradicionalni japonski obrok sestavljen iz riža, miso juhe in treh jedi. Zapomnite si, japonske restavracije v našem domačem kraju se lahko nekoliko razlikujejo od tega, kar boste dobili na potovanju po Japonski. Tradicionalna japonska kuhinja tako temelji na rižu z juho in drugimi jedmi, poudarek je na sezonskih sestavinah. Stranske jedi so pogosto sestavljene iz rib, kisle zelenjave in zelenjave, kuhane v soji. Morska hrana je pogosto narejena na žaru, ali pa jo zraven postrežejo surovo kot sashimi ali sushi. Morska hrana in zelenjava sta tudi globoko ocvrta, kot tempura. Poleg riža jed vključuje nudeljne, kot so soba rezanci.

JEZIK:

Japonščino govori okoli 128 milijonov ljudi, predvsem seveda Japonci. V preteklosti je bilo veliko poskusov združevanja japonščine z drugimi jeziki, kot so korejščina in kitajščina. Malo je znano o zgodovini jezika, ali kako se je prvič pojavil na Japonskem. Med leti 1185 in1600 so opazili obsežna slovnična spreminjanja in prvi vdor evropskih besed. Osnova standardnega dialekta pa se je iz regije Kansai preselila v regijo Edo v zgodnjem sodobnem japonskem obdobju (v začetku 17. stoletja–sredi 19. stoletja).

KULTURA:

Japonska avtohtona kultura izvira predvsem iz ljudstva Yayoi, ki se je na Japonskem nastanilo med letoma 1000 in 300 P.N.Š.. Yayoi kultura se je razširila na glavni otok Honshū in se tam pomešala z domorodsko Jōmon kulturo. Sodobni Japonci imajo po nekaterih ocenah 80 % Yayoi in 20 % ostalih prednikov.                    

Top 10 kulturnih doživetij na Japonskem:

• Kopel v onsenu (vroč vrelec, okrog katerega je zgrajeno kopališče).
• Sodelovanje na japonskem festivalu (vsako svetišče ima svoj festival, del katerega je seveda tudi tradicionalen sprevod).
• Prakticiranje hanamija (hanami pomeni občudovanje cvetov, v sodobnem svetu je to ime za piknik pod cvetočim češnjevim drevesom).
• Bivanje v ryokanu (ryokan je tradicionalno japonsko prenočišče).
• Obisk čajne slovesnosti.
• Ogled sumo tekme.
• Udeležba na konvenciji oboževalcev (predvsem za ljubitelje animeja).
• Spanje v templju.

ŠOLE:

Japonski šolski sistem v prvi vrsti sestavljajo šestletne osnovne šole, triletne nižje srednje šole in triletne višje srednje šole, sledijo pa jim dvo, tri ali večletno višje izobraževanje. Obvezno izobraževanje traja 9 let skozi osnovno in nižjo srednjo šolo. Načeloma se šolsko leto začne aprila, konča pa se marca naslednjega leta. Večina šol sprejme tri-semestrski sistem, prvi semester je od aprila do avgusta, drugi od septembra do decembra, tretji pa od januarja do marca.

Tiramisu kroglice

_{Lara M. in Pia Z., 24.4.2023}

Sladica tiramisu izhaja iz Italije, naše sosede, z njo pa se sladkamo že skoraj 60 let. Zagotovo ste jo tudi vi že kdaj poskusili, najverjetneje v otroški obliki ;-), saj so savoiardi piškoti glede na originalen recept pomočeni v kavo.

Če želite svoje prijatelje ali goste presenetiti s svojimi kuharskimi spretnostmi, pa lahko namesto klasičnega tiramisuja pripravite tiramisu kroglice.

SESTAVINE:

24 kosov piškotov (otroški/baby piškoti ali savoiardi)

4 žlice maskarponeja (velika žlica)

2 žlici belega sladkorja (velika žlica)

3 žlice kave ali kakava (zvrhane majhne žličke) 

300 g temne čokolade

kravje mleko – manj mastno (po potrebi)

kokosovo maslo

NASVET ZA ODRASLE: Za dodaten okus lahko v maslo ali čokolado prilijemo še malo kavnega likerja.

PRIPRAVA:

Otroške piškote zmiksamo v prah. Par žlic piškotnega praha prihranimo za kasneje. K piškotom dodamo maskarpone, sladkor in kuhano kavo ali kakav za otroško različico kroglic. Vse skupaj premešamo, da se sestavine lepo zmočijo in povežejo med seboj. Maso nato shranimo v hladilnik za 1 uro. Iz mase oblikujemo majhne kroglice in jih polagamo na pladenj. Za 10 minut jih damo v zamrzovalnik. Med tem v loncu nad vrelo vodo stopimo temno čokolado. Po potrebi dodamo malo mleka in kokosove maščobe, da dobimo gladko tekočo čokolado. Čokolado nekoliko ohladimo, nato pa v njej povaljamo zamrznjene kroglice. Po vsaki kroglici potresemo malo piškotnega praha, nato pa jih za nekaj ur postavimo v hladilnik, da se čokolada lepo strdi.

Buon appetito!

Intervju z Majdino okoljsko aktivistko

_{Uredniški odbor, 21.4.2023}

Tanja M. je celotno osnovno šolo obiskovala našo Majdo. Od nekdaj so jo zanimale knjige, vse do letos (ko je postala srednješolka), smo jo na šolskih hodnikih srečevali s knjigo pod roko, mnogi so jo poznali tudi kot filmsko navdušenko. Le malo učencev pa verjetno ve, da je bila in še vedno je čisto prava okoljska aktivistka. Z njo je uredniški odbor v aprilu 2023 opravil intervju v sklopu sodelovanja pri projektu PINA.

Kdaj si se začela aktivno ukvarjati z varovanjem okolja in okoljsko problematiko?

Z okoljskim aktivizmom sem se začela ukvarjati med prvim valom podnebnih štrajkov, torej pozimi 2019.

Kdo te je navdušil za to temo?

Predvsem me je navdušil moj brat. Pri organizaciji štrajkov in drugih aktivnosti, ki naj bi mlade in vlado opozorile na podnebno krizo, je veliko sodeloval, jaz pa sem ga in ga še vedno precej občudujem. Poleg njega pa se nasploh že od nekdaj zanimam za politiko, aktivizem in naravo.

Kateri so po tvojem mnenju največji problemi na področju varovanja okolja?

Problemov je mnogo in vsi so si precej enakopravni po težavnosti, toda mislim, da je težava predvsem neko odlašanje s strani politikov in nezanimanje s strani velike večine ljudi. Mislim, da ljudje ne razumejo res hudih posledic, ki jih lahko podnebna kriza prinese.

Se smatraš za okoljsko aktivistko? Kaj to sploh pomeni?

Se. Zame to pomeni, da se udeležujem protestov, izobražujem na področju okolja in okoljske krize, opozarjam druge na podnebne spremembe, poskušam varčevati z energijo in kupovati manj plastike ter se nasploh več meniti za svoj planet in dogajanje na njem.

Bila si tudi že na okoljskih protestih. Nam lahko poveš kaj več o tem? Se ti zdi, da okoljski protesti lahko vplivajo na našo prihodnost, pustijo pečat v družbi in politiki?

Različni okoljski protesti potekajo že dolgo, predvsem pa so se svetovno uveljavili, ko je aktivistka Greta Thunberg začela s petkovimi šolskimi štrajki, da bi opozorila na okolje in škodljive spremembe v njem. Od takrat naprej so bolj pogosti tudi pri nas, po navadi se pojavi vsaj en na leto. Organizirajo jih Mladi za Podnebno Pravičnost. Protesti so sicer predvsem namenjeni mladim, saj je velik del njih to, da se štrajka šolo, dobrodošli pa so seveda tudi starejši. Menim, da z dovolj veliko udeležitvijo in dovolj glasnimi zahtevami res lahko kaj spremenimo. Če nič drugega, pa protesti vsekakor opozarjajo na to, da smo še vedno tu, da nas naša prihodnost še vedno skrbi in da bomo na to še naprej opozarjali, dokler se nekaj ne spremeni, četudi je večina sveta na podnebne spremembe že (spet) malo pozabila.

Kaj sploh je okoljski protest?

Protest je neko zbiranje ljudi z enakimi idejami in zahtevami, s katerim pokažejo, da se ne strinjajo z neko odločitvijo s strani politikov oz. želijo spremembe. Okoljski protesti se koncentrirajo na okoljsko krizo in okoljevarstvo. Protesti potekajo tako, da se učenci in dijaki namesto pouka udeležijo protesta, kjer nastopijo govori in nato sprevod skozi mesto. Namenjeni so opozarjanju na podnebno krizo in zahtevanju hitrejših in učinkovitejših sprememb v zeleni politiki.

Kako se, glede na tvoje izkušnje, ostali ljudje odzivajo na okoljske proteste? Jih podpirajo, jim je vseeno, so neodzivni, jih zanimajo?

Ljudje se predvsem ne zmenijo za njih, velikokrat jih tudi zasmehujejo. Ne zdi se jim, da res lahko kaj spremenijo.

Si mogoče seznanjena z evropsko kohezijsko politiko?

Slišala sem že zanjo, vendar o njej ne vem veliko.

V katera področja varovanja okolja bi morala Slovenija po tvojem mnenju več vlagati?

Priznam, da je Slovenija precej dobra v varovanju okolja, vendar se še vedno da veliko stvari izboljšati. Predvsem mislim, da bi moral biti zeleni prehod pospešen in bolj učinkovit, saj se zaenkrat zdi kot le prazna obljuba. Javni prevoz bi bilo tudi treba izboljšati, da ga ljudje res lahko pogosto in učinkovito uporabljajo. Namesto, da se vlada izgovarja na prazne razloge in odlaša spremembe ter ignorira zahteve, je treba izdelati nek načrt, ki se posveča tako okoljevarstvu kot tudi ljudem, ki jim velike spremembe v delovanju države lahko škodujejo ter ta načrt potem tudi izvesti.

Imaš kakšen nasvet za naše bralce?

Izobražujte se, bodite radovedni in mislite zase :).

Tanja, hvala za tvoje sodelovanje!

Najbolj zelene šole

_{Jonatan K., 21.4.2023}

Pri šolskem spletnem časopisu nekateri učenci delamo na večjem projektu, to je Pina projekt: mladi o zeleni prihodnosti. S pomočjo tega projekta želimo naše učence ozavestiti o evropski kohezijski politiki in načrtih za zeleno prihodnost Slovenije. Evropska kohezijska politika zveni strašno učeno, v bistvu pa je to ime za sofinanciranje projektov s strani Evropske unije, ki so usmerjeni tudi v bolj zeleno, nizkoogljično Evropo.

In kaj novega o zeleni prihodnosti vam lahko povemo? Ko sem raziskoval to temo, me je takoj pritegnila zgodba o najbolj zelenih šolah na svetu. Smo le osnovna šola, kaj lahko storimo, da bomo še bolj zeleni, po kom se lahko zgledujemo?

Na svetu je 10 šol, ki so se res izkazale za, lahko tako rečemo, zelene. Ne samo, da so tam zasadili več tisoč rastlin, temveč je v nekaterih šolah skrb za rastline tudi poseben predmet. Naša šola je nekaj let nazaj za zeleno okolje organizirala projekt “Načrt za šolski vrt”, katerega del sem bil tudi sam. Takrat smo na zelenici zgradili zabojnike za rastline in počistili listje ter travo. Kako pa so se zelene politike lotile najbolj zelene šole na planetu?

ZELENA ŠOLA, BALI, INDONEZIJA

Zelena šola je od svojega odprtja septembra 2008 zrasla od 90 učencev do okoli 400, ki pokrivajo predšolske vrtce skozi srednjo šolo. Zgradbe šole so v naravnem okolju, ki je izhajalo iz prej riževih polj in džungle. Izdelane so iz tradicionalnih in obnovljivih materialov, kot so bambus, trava in blato. Šolo napajajo tudi obnovljivi viri energije, med njimi so hidroenergetska in sončna energija, zasnovana pa je okoli ekološkega permakulturnega sistema.

Tudi pristop šole k pedagogiki se ujema z načeli trajnosti. Med drugimi predmeti se študenti učijo zelenih študij, naravoslovja in dobrih praks svoje skupnosti.

AMERIŠKA UNIVERZA, WASHINGTON DC

Ta institucija s sedežem v Washingtonu DC je vzpostavila zlat ugled trajnosti v skladu s pravili, namenjenimi zmanjšanju emisij ogljika, ki pomeni 100 % obnovljivo električno energijo, nevtralnost ogljika, nič odpadkov in popolno odtujitev fosilnih goriv. Poleg tega svojim študentom ponuja obsežne zelene, okolju prijazne tečaje.

UNIVERZA V NOTTINGHAMU, ANGLIJA

V zadnjem desetletju se ta institucija v angleškem Midlandsu uvršča med pet najbolj trajnostnih evropskih univerz. Šola ohranja zavezo, da bosta okoljevarstvo in trajnost »trdno ostala na dnevnem redu univerze«. Obkroženost z gozdom in obsežni zeleni prostori pomagajo spodbuditi te cilje. Poleg široke palete tečajev, ki poudarjajo trajnost, se šola lahko ponaša s karbonsko nevtralnim laboratorijem – prvim te vrste – imenovanim Center za trajnostno kemijo.

UNIVERZA V KALIFORNIJI

Kalifornija velja za eno od rojstnih mest sodobnega zelenega gibanja, zato njena uvrstitev na seznam desetih najbolj zelenih šol na svetu vsekakor ne preseneča. Univerza je že leta 2003 uvedla zaveze glede trajnosti, takoj za tem pa so njeni rektorji sprejeli predsedniško politiko o oblikovanju zelenih stavb in standardih čiste energije.

Zdaj imenovana politika trajnostnih praks zajema tako področja pri delovanju šole kot laboratorijski protokol, trajnostna javna naročila, vodne sisteme ter ukrepe za zdravje in dobro delovanje. S pomočjo vseh teh ukrepov naj bi bila univerza do leta 2025 ogljikovo nevtralna.

OSNOVNA ŠOLA UASO NYIRO, KENIJA

Svet zelenih stavb ZDA je imenoval kenijsko šolo za najbolj zeleno šolo na svetu. Sama stavba je odsev njenega okolja. Zaradi podnebnih sprememb je namreč ta del Afrike precej bolj suh, kot je bil v preteklosti, zato sta šolo oblikovala dva britanska arhitekta kot zaščito pred sušo: letno lahko v svojih podzemnih rezervoarjih (izdelanih na trajnosten način) zbere do 350.000 litrov vode, ki se nato uporabljajo za namakanje zelenjavnih vrtov za šolo in njene širše okolice.

UNIVERZA V GRONINGNENU, NIZOZEMSKA

Del Univerze v Groningenu je tudi zelena pisarna ali urad, ki si prizadeva za program trajnosti. Tako je njena naloga povečanje prepoznavnosti programa trajnosti šole, obveščanje študentov in osebja o njenih trajnostnih projektih in na koncu vključiti trajnost v poslovno, izobraževalno in raziskovalno stran šole.

WAGENINGEN UNIVERSITY & RESEARCH

Univerza Wageningen se ponaša z vrhunskimi raziskavami, ki se vrtijo okoli okolja, kmetijstva in trajnosti. Zaradi tega vse od leta 2017 velja za eno najbolj zelenih univerz na svetu. Še en poudarek na družbeni odgovornosti je povzet v njenem motu: “Raziskati potencial narave za izboljšanje kakovosti življenja.” Osredotočenost univerze na dobro upravljanje je pripeljala do ukrepov, kot so zagotavljanje trajnostne hrane v šolah in zmanjšanje živilskih odpadkov.

AVSTRALSKA MEDNARODNA ŠOLA, SINGAPUR

Ta šola v angleškem jeziku v Singapurju, ki vsakodnevno sprejme učence do 18. leta starosti, ima v tem delu sveta dobro uveljavljen ugled zaradi svoje trajnostne naravnanosti. Na strehah je bilo nameščenih več kot tisoč strešnih solarnih panelov, ki proizvajajo 704 MWh sončne energije, ki so nato na voljo na energetskem trgu.

Trajnostni pristop šole je razširjen tudi na poučevanje. Njihov ravnatelj je dejal: “Izučiti naslednjo generacijo o okolju in trajnosti je ključnega pomena za prihodnost našega planeta. Naše partnerstvo s podjetjem Sun Electric predstavlja resnični primer tega, kar je mogoče doseči.”

UNIVERZA PUTRA MALEZIJA, MALEZIJA

Ena izmed najboljših univerz v Maleziji, Univerza Putra, je bila v samem vrhu v svoji državi na UI-GreenMetric World University Ranking že več kot desetletje. Za dosego tega rezultata so se trajnostno naravnali tako na področju infrastrukture, energije in podnebnih sprememb, kot tudi na področju recikliranja odpadkov, vode in seveda izobraževanja.

UNIVERZA V GOTTINGENU, NEMČIJA

Zelena pisarna Univerze v Gottingenu poleg spodbujanja mreženja študentov in fakultete po kampusu spodbuja razvoj in izvajanje ukrepov trajnosti po vsej šoli. Poleg tega je šola sprejela podnebni akcijski načrt za leto 2030, ki priznava nujno potrebo po ukrepanju, hkrati pa se zaveda edinstvene družbene odgovornosti in vzorčne funkcije univerz in zdravstvenih ustanov, ki so dolžne prispevati k regionalnim, nacionalnim in mednarodnim ukrepom za varstvo podnebja, pa tudi pomagati pri oblikovanju povezanega procesa preoblikovanja.

Kako bi lahko postala Majda še bolj zelena?

^{Eva B., 21.4.2023}

Naša šola ima vrt, drevesa in čisto okolico. Na Majdi ločujemo odpadke in posebno pozornost namenjamo varčni rabi tako vode kot elektrike. Zagotovo tudi v vaši učilnici nad umivalnikom visi grafika, ki te spominja na to, da zapiraš pipo, druga infografika pa ima mesto nad stikalom za luč – že prvošolčki tako vestno ugašajo luči. Vse to je zelo dobro, a kaj bi lahko še izboljšali?

V tem članku sem navedla par idej, ki bi jih lahko počeli v naši šoli za bolj zeleno prihodnost!

• POBIRAJMO SMETI

Lahko bi imeli »športni dan«, na katerem bi morali učenci pobrati čim več smeti pri nas, ali pa tudi po Ljubljani. Zmagovalci bi dobili »1.nagrado«, vsi drugi pa manjšo nagrado (bonbon). To bi naredilo pobiranje smeti še bolj zanimivo in zabavno.

• SADIMO ROŽE

V manjših razredih bi lahko sadili različne rože, ki bi potem ostale v učilnici, ali bi jih pa učenci odnesli domov. Zaradi rož bi bilo treba več zračiti, kar bi izboljšalo zračno cirkulacijo. Z njimi bi tudi zelo lepo okrasili učilnico. To bi lahko tudi pomenilo boljše razumevanje pomena rastlin in skrbi zanje. Seveda bi lahko posadili tudi kakšne večje rože zunaj ali preuredili in na novo posadili naš šolski vrt.

• USTVARJAMO IZ PLASTENK

Ustvarjanje imajo skoraj vsi radi. Če bi dali ustvarjanje in recikliranje skupaj, bi lahko naredili zelo veliko. Zakaj ne potem vzeti v roke plastenke? Veliko jih je, učenci bi jih lahko prinesli od doma in bi z njimi ustvarjali na (npr.) tehničnem dnevu. Veliko različnih izdelkov iz plastenk obstaja, ki bi jih lahko imeli na šoli (npr. ptičja hišica, filtriranje vode za poskus, okraski za božič in druge praznike…).

• RECIKLIRANJE

Veliko naših učencev ne zna ločiti embalaže od papirja, kljub temu, da ima vsak razred poseben moder koš za papir. Učence vedno manj briga, kam sodi tetrapak od jabolčnega soka in ga kar vržejo v najbližji koš. Predlagam, da imamo kakšno prezentacijo (kot zadnjič, ko so nas na temo nasilja med mladimi obiskali policisti), kjer bi povedali nekaj o recikliranju. Učenci bi tako videli, zakaj je pomembno reciklirati.

• EKSKURZIJA

Vsi imamo radi izlete. Še posebej, če so zanimivi. Zato tudi predlagam, da bi šli v reciklažne centre ali odlagališča. Obisk odlagališč pomaga učencem videti, koliko smeti se zbere. Obisk tudi pokaže učencem, da se je njihov trud z reciklažo splačal, saj so s tem veliko pomagali domačem okolju.

To nisva midva

_{Sofija Ju., 17.4.2023}

Knjigo To nisva midva je napisala pisateljica Neda Alaei.

Zgodba se vrti okrog štirinajstletne Sanne. Sanna obiskuje deseti razred osnovne šole in na zunaj izgleda popolnoma navadna najstnica, a v resnici ni tako. Sanni je namreč umrla mama in njen oče ni zmožen biti oče. Sama mora hoditi v trgovino, kuhati, čistiti ter skrbeti za svojega očeta. V šoli ima probleme s svojo najboljšo prijateljico, ki si je našla drugo najboljšo prijateljico, in to prav  Mitro, punco ki je prišla prejšnje leto na šolo in je totalna važička. Kmalu zatem pride v razred še simpatični sošolec, s katerim se dobro ujame, ker tudi on nima očeta. Novi sošolec jo uči fotografirati s  fotoaparatom, ki ji ga je kupila mama pred smrtjo.

Nekega dne pa Sanna najde očeta v nezavestnem stanju v kopalnici, takoj pokliče reševalce in ko jo vprašajo, če pokličejo mamo, se zlaže, da je ta že na poti. Sanna po tem, ko očeta odpeljejo v bolnico, pusti šolo in ne odgovarja na klice. Čez dva tedna pa k njej prideta dve gospe iz socialne službe. Sanna med obiskom zbeži v bolnišnico, v kateri je njen oče in mu pove, da si želi, da se vrne domov.  Oče ji razloži, da ne more oditi domov, ker potrebuje pomoč. Sanna se sama odpravi domov. Naslednji dan gre v šolo in tam jo učiteljica Trine odpelje k socialnima delavkama, ki se odločita, da bo najbolje, če Sanna nekaj časa preživi pri Trine.

Če ti je zgodba o Sanni zbudila zanimanje, si knjigo izposodi in preberi, kaj se s Sanno dogaja naprej.

Zakaj je pomembno dobro spati?

^{Sofija J., 17.4.2023}

Živijo! Si čez dan pogosto zaspan? Se v šoli težko skoncentriraš in pogosto ležiš na mizi? Zvečer ne moreš zaspati, ker počneš druge stvari in gledaš v različne ekrane? Če te zanima, zakaj je tako pomembno, da dovolj spiš, si preberi spodnji članek.

Spanec je pomemben za nas, saj smo pri delu, ki ga opravljamo, bolj osredotočeni in učinkoviti. Kot si najbrž že sam(a) opazil(a), si boljše volje, če se zjutraj zbudiš spočit(a). Zadostna količina spanca pozitivno vpliva tudi na spomin.

Nekaj navad, ki nam lahko izboljšajo spanec:

– Pojdi spat vsako noč ob isti uri in vstajaj vsako jutro vstajaj ob istem času, tudi ob koncih tedna.

–  Poskrbi, da bo v sobi temno, tiho in ugodno toplo.

–  Iz sobe odstrani elektronske naprave (mobilni telefoni, računalniki, tablice).

–  Tik pred spanjem se če se le da izogibaj obrokom, sladkarijam.

–  Če si čez dan telesno aktiven, boš ponoči lažje spal.

–  Za otroke mlajše od 11 let, je potreben spanec od 9 do 11 ur, za mladostnike pa od 8 do 10 ur. Če spiš manj ur kot to, priporočam, da to spremeniš, saj se boš navadil, in boš čez dan zaspan, tvoji možgani pa ne bodo mogli misliti.

– Izogibaj se spanju čez dan.

– Nekatera hrana nas poživi, zato je ni pametno jesti pred spanjem. Imamo pa tudi hrano, ki je bolj primerna pred spanjem, npr. če boš pred spanjem jedel koruzo ali koruzne izdelke, boš imel kvaliteten spanec, ponoči se ne boš zbujal, zjutraj se boš sanj spomnil bolje, kot če ne bi dobro spal.

Za na konec pa še nekaj zanimivih dejstev o spanju, ki jih morda še nisi vedel(a):

• Ali veš, da če smrčiš med spanjem, to pomeni, da se po tvoji glavi pletejo zelo bujne sanje, in da dobro spiš, (to ne velja za vse).
• Človek, ki živi povprečno dolgo, prespi približno kar 27 let.
• Ljudje, ki spi manj kot 5 ur na noč, imajo povečano tveganje za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen. Prav tako dosledno spanje pod 5 ur lahko na dolgi rok človeku skrajša življenjsko dobo.
• Spanje je aktiven proces možganov, ne njihov počitek.
• Spanje je sestavljeno iz različnih faz, dve osnovni med njimi sta REM in ne-REM:
• REM: V tej fazi spanja lahko tudi sanjamo, naše sanje so lahko zelo barvite, abstraktne. Za REM fazo je značilno hitro premikanje oči. Ne premikajo se ves čas, pač pa se gibajo naprej-nazaj, levo-desno, gor-dol.
• Ne-REM je faza spanja, v kateri je fiziologija telesa podobna tisti v času budnosti. Oči se ne premikajo, razen povsem na začetku.

Zdaj pa LAHKO NOČ!